|
Article on other languages:
|
Trave (znanstveno ime Poaceae) so večinoma zelnate rastline, redkeje olesenele. Obsegajo okoli 9000 vrst, združenih v okoli 650 rodov. So vir vseh vrst žit (vključno z rižem), večine svetovnega pridelka sladkorja in hrane za domače in divje živali ter bambusa in trstike. Družina je razširjena po vsem svetu, od polarnih krogov do ekvatorja, od gora do morja.
RazširjenostTrave so kozmopoliti. Pokrivajo približno 20% kopnega. Dominirajo v pasu med gozdovi in puščavami, to je v pasu step, prerij, savan in pamp. Pod vplivom človeka so nastale obsežne kulturne stepe na nekoč gozdnatih območjih. OpisMed travami prevladujejo zelišča, zelnate trajnice in enoletnice. Pravih lesnatih rastlin ni, čeprav pri nekaterih stebla olesenijo (bambus). Koreninski sistemPri tipičnih travah je koreninski sistem šopast in pogosto dopolnjen z nadomestnimi koreninami, ki poganjajo iz spodnjih stebelnih kolenc. StebloSteblo trav (bil ali bilka) je pokončno, izrazito kolenčasto, večinoma nerazraslo in največkrat votlo. Včasih je steblo tudi polna ali celo lesnato, vendar ne zaradi sekundarne debelitve, ampak zaradi lignifikacije primarnih tkiv (bambus). Trave imajo pogosto podzemna stebla, iz katerih poganjajo nadzemni deli. Stebla se razraščajo v glavnem tik pod ali nad površjem. ListiListi rastejo v dveh vrstah v določenih presledkih vzdolž stebla. Mesto kjer so pritrjeni na steblo se imenuje kolence (nodij). Sestavljeni so iz nožnice in ploskve. Nožnica, ki je morfološka značilnost trav, tesno obdaja steblo in daje mehansko oporo mehkemu delu stebla, ki je tik nad kolencem. Kjer prehaja listna nožnica v listno ploskev, je pri mnogih travah nežna prosojna listna kožica ali ligula. Kolence ni votlo, tu je tkivo, ki omogoča travam rast v dolžino. Odebelina na kolencih nastane zato, ker na tem mestu močno odebeli listna nožnica; s tem je nežno tkivo v notranjosti kolenca dobro zavarovano. SocvetjeSocvetja trav so sestavljena socvetja. Glavna os socvetja ne nosi posameznih cvetov, temveč manjša socvetja, ki jim pravimo klaski. Urejeni so na različne načine, od posamičnega klasa ali grozda do vmesnih stopenj z nekaj klaski in večvejnatega lata.
V klasu pšenice, rži, ječmena in mnogih drugih trav so klaski sedeči, to je nepecljati; v latu pa so klaski pecljati, tako na primer pri ovsu. RazmnoževanjeTrave so vetrocvetke in imajo dvospolne cvetove - ena izmed redkih izjem je koruza. Opraševanje traja zelo kratek čas. Pomen travVelik pomen trav, ki ga imajo v vegetaciji, je predvsem v njihovi sposobnosti, da rastejo v silnih množinah in da tvorijo masovne sestoje, kot so pašniki, senožeti, travniki, stepe, pampe, prerije in savane. Trave so najožje povezane z evolucijo človeka, saj so se vse človeške civilizacije razvile vsaj z eno od vrst trav kot glavnim virom prehrane:
Trave dajejo poleg škroba tudi sladkor (Saccharum officinarium), krmo živalim, lignificirana stebla bambusov se uporabljajo za pohištvo. Pomembne so tudi za krajinsko oblikovanje (trate, zelenice, igrišča). SistematikaTipski rod trav je latovka (Poa), odtod tudi poimenovanje družine Poaceae. Ime Poa izvira iz grščine in pomeni zelišče, trava, rastlina. Zastarel izraz za družino je Gramineae. Uporaba starejšega izraza je še vedno dovoljena: Poaceae = Gramineae Jussieu nom. cons. (nomina conservanda) et nom. alt. (nomen alternativum)[1]. Trave so kritosemenke (Magnoliophyta). V nasprotju z golosemenkami (Gymnospermae) je pri njih semenska zasnova v plodnici. Družina trav pripada redu travovci (Poales) in razredu enokaličnice (Liliopsida). Družina vsebuje približno 10.000 vrst, ki so razdeljene v 600 do 700 rodov. Trave so razdeljene v 13 poddružin, ki so po velikosti neenakomerno porazdeljene, potem so razčlenjene še v skupno 64 tribusov. Poddružine lahko glede na filogenetiko združimo v dve glavni skupini: „BEP-klad“ in „PACC-klad“. Pregled sistematike trav (Poaceae) z izborom rodov in vrst[2]
Reference
Viri
Wikimedijina Zbirka ponuja še več predstavnostnega gradiva o temi: Trave
More about Trava: hajducka trava, macina trava, trava dial, |
This article is from Wikipedia. All text is available under the terms of the GNU Free Documentation License.