Praga

Praga (češko Praha) je glavno mesto in z 1,2 milijonoma prebivalcev (2004) obenem največje mesto na Češkem. Leži ob reki Vltavi in je kulturno ter ekonomsko središče Češke. Zemljepisno leži v osrednjem delu Evrope na Vltavi, ki je pritok reke Labe na sredini češke kotline.

Ima dobro ohranjeno srednjeveško mestno jedro Hradčani (Hradčany) in Malá Strana na levem ter Staré Město in Nové Město na desnem bregu Vltave, ki je v preteklosti mesto že večkrat poplavila. Ob zgraditvi železniškega omrežja leta 1848 se je pričelo mesto hitreje razvijati. Transport premoga iz bazena Kladno je omogočil razvoj metalurgije in je vplival na povečanje prebivalstva. Leta 1830 je v Pragi živelo 180.000, leta 1910 pa že 224.000 prebivalcev. Praga je tako postala močno industrijsko središče. Nastal je Liben s pristaniškim bazenom Vysočany, Hloubětín, Karlín in Smíchov, ki so glavne industrijske četrti s tovarnami strojev, vozil, vagonov, stekla, papirja in prehrambenih izdelkov. Praga je postala trgovski center in veliko železniško vozlišče, kasneje so se pojavile še avtocestne povezave in veliko letališče.

Vsebina

1 Zgodovina
2 Arhitektura
3 Kultura
4 Šolstvo
- 4.1 Karlova univerza v Pragi (UK) - ustanovljena leta 1348
- 4.2 Tehnična univerza v Pragi (ČVUT)
5 Prevoz
6 Prebivalstvo skozi čas
7 Glej tudi
8 Zunanje povezave

Zgodovina

Hradčani

Glavni članek: Zgodovina Prage.

Prago so v drugem delu 9. stoletja ustanovili češki kralji. Mesto je vzcvetelo v 14. stoletju, ko je na oblast prišel Karl IV., ki je ukazal izgradnjo Novega mesta, Karlovega mostu, katedralo sv. Vida (najstarejša gotska katedrala v Evropi in je zgrajena v samem praškem gradu) ter Karlovo univerzo, najstarejšo univerzo v nadalpski srednji Evropi. S tem je postala Praga tretje največje evropsko mesto.

Z združitvijo štirih manjših trgov leta 1784 je Praga končno postala mesto. Združili so se Hradčani (območje gradu), Malá Strana (Manjše mesto, južno od gradu), Staré Město (Staro mesto) in Nové Město (Novo mesto). Mesto se je še bolj povečalo s pridružitvijo krajev Josefov v 1850 in Vyšehrad leta 1883, katerima se je leta 1922 pridružilo še 37 občin. Tako je Praga tistega leta štela rekordnih 676 tisoč prebivalcev. V mestu je bila tudi manjšina 50.000 Judov, ki so med 2. svetovno vojno umrli kot žrtve antisemitizma.

Arhitektura

Hradčani - pogled z Vltave

Tramvaj v parku v Pragi

Eden najvišjih nebotičnikov v mestu

Praga je eno od najlepših evropskih mest, arhitekturno izstopajo Hradčani, nekdanji dvorec čeških kraljev, sedaj pa sedež češke vlade. Projekt prenove je v času predsednika Masaryka izdelal znameniti slovenski arhitekt Jože Plečnik.

Velika zasluga arhitekta Jožeta Plečnika je, da je prevzel obnovo praškega gradu, ki je pričakal konec prve svetovne vojne v obupnem stanju razpadanja kot prava priča zanemarjanja čeških zgodovinskih spomenikov s strani avstrijske uprave. Plečnik je bil v odličnih odnosih s predsednikom Masarykom in njegovo hčerko Alice (ohranjena so številna pisma med njima). Imenovan je bil za grajskega arhitekta. V namen obnove celotnega kompleksa Hradčanov je tam organiziral stavbarsko delavnico in jo predal v upravljanje svojemu bivšemu učencu arhitektu Ottu Rothmayerju. Obnova je stekla dokaj hitro, vendar z mnogimi problemi zaradi komunale, cest, vodovoda, kanalizacije, elektrike, ki jih v Pragi ni bilo.

Značilnost Plečnikovih arhitekturnih stvaritev je, da je vedno izrabil vse elemente v objektu, prostoru in naravi, ki so že tam in jih izpostavil kot vredne. Zasvetile so se v novem sijaju in energiji; z odstranitvijo posameznih delov previsokega obzidja okoli praškega gradu je Pražanom pokazal najlepše vedute Prage, s projektom »Rajski vrt« na Hradčanih pa je vključil zanemarjeni angleški park v novo vlogo na gradu. Tako je grad povezal z mestom, meščane pa z naravo v njihovi neposredni bližini. Podobno je harmonično povezal naravo in stari dvorec v Lanceh blizu Prage, ki je poletna rezidenca predsednika republike. Znamenit je tudi verski objekt Cerkev srca Jezusovega v Pragi z idealno rešeno enovito prostorno dvorano. Nad oltarjem v tej cerkvi je postavil skupino kipov svetnikov, ki so zaščitniki Čehov, in Jezusa.

Cerkev je zgrajena v mestni četrti Vinohrady v letih 1928-1930 na moderen način zelo hitre gradnje. Po odprtju so jo nekateri kritizirali in v nekaterih vodnikih po Pragi sploh ni navedena. Plečnik je v Pragi deloval kar dolgo časa, saj je bil v obdobju 1911 do 1920 profesor na Umetniško-obrtni šoli, od 1920 do 1930 pa glavni arhitekt obnove gradu čeških knezov in kraljev.

Da bo članek zadostoval slogovnim smernicam Wikipedije, ga bo treba urediti.
O tem se lahko pogovorite na pogovorni strani članka in/ali zamenjate oznako z določnejšo.
Pomagajte si tudi s Slogovnim in Pravopisnim priročnikom, pri prvih korakih tudi z Uvodom in Vadnico.

Kratek kronološki pregled prikazuje opravljena Plečnikova dela na Praškem gradu:

1921. Izdela prvo študijo za stopnišče "rajskega vrta".
1922. Izdela drugi načrt za regulacijo reke Letne v Pragi. Uredi stopnišče in dvigalo do predsednikovega stanovanja na gradu.
1923. Postavitev velike monolitne vaze na "rajskem vrtu" in izdelava študije vodnjaka ter postavitev obeliska na bastiji.
1924. Postavitev impluvija z okraski,ureditev predsednikove knjižnice na gradu,ureditev sobe s harfo in postavitev "Bellevue" na grajskem vrtu.
1925. Izdela razgledno teraso nad Jelenovim jarkom,imenovan je za umetniškega vodjo restavratorskih del na gradu z nazivom "grajski arhitekt".Pred Masarikovo rezidenco na gradu ,pred vhodom postavi dva velika stebra za zastave.
1926. Začne z izgradnjo "Plečnikove dvorane" na gradu.
1927. Izdela piramido v vrtu na Okopih.
1928. Začne izvedbo "Plečnikove brvi" na dvorišču gradu.
1929. Projektira stopnišče s tretjega dvorišča na vrt na Okope.
1930. Uredi figuralno okrasje in baldahine pred tretjim dvoriščem.
1932. Uredi vrt na bastiji.
1933. Izdela tretji načrt regulacije Letne.

V Pragi so 11. maja 2006. odkrili prvi javni spomenik na Praškem gradu v čast Jožefa Plečnika, njegovega uradnega arhitekta v času prenove od leta 1920. do 1935. leta. Odprtju so prisostvovali predsednik Češke-g.Klaus in njegova žena ga.Livija, minister za kulturo Češke g.Vitezslav Jandak in Slovenski minister za kulturo g. Vasko Simoniti. Postavljeni doprsni kip Plečnika je delo njegove učenke-arhitektke Vladimire Bratuž Lake.

Zavedati pa se moramo, da ima Praga izredno bogato kulturno arhitektonsko zapuščino, saj se je gradila in razvijala celo tisočletje, tako so tu delovali mnogi pomembni evropski arhitekti s področja cerkvene arhitekture, arhitekture fortifikacij, mostov, palač pomembnih družin in notranje arhitekture. Praga je imela tudi to srečo, da je konec druge svetovne vojne preživela brez večjih vojaških operacij in je ostala neporušena.

Jezus obkrožen s hebrejskimi črkami - Karlov most

Kultura

Podatki
Kraj svetovne dediščine UNESCO

Zgodovinski center Prage

Država:	Češka
Razglasitev:	1992
Razvrstitev:	Arhitekturni spomenik
Kriteriji:	C (ii) (iv) (vi)
Ogroženost:	brez oznake
Zunanje povezave:	UNESCO

Praga je kulturni center Češke, saj vsebuje mnogo gledališč, oper, koncertnih dvoran, galerij in glasbenih društev.

Kipi

Najbolj znan praški kip je bronasti kip sv. Vaclava na konju. Kip je bil izdelan leta 1912, postavljen pa je na trgu Vaclavske namesti v strogem središču Prage. Kip stoji na podstavku, ob katerem so štiri figure svetnikov: Prokopa, Vojteha ali Adalberta, Ljudmile in Agneza. Na podstavku je napis: »Sveti Vaclav, vojvoda češke domovine, knez naš, ne daj umreti nam in potomcem«. Izdelal ga je kipar Josef Myslbek (1848 - 1922), ki je bil profesor na Akademiji v Pragi in predstavnik češke nacionalne šole v kiparstvu. Poleg tega dela so njegova največja dela v Pragi še štiri kamenite skupine na mostu Palackega čez Vltavo in baročni nagrobni kip kardinala Švarcenberga v katedrali.

V Pragi so trije spomeniki Karlu IV., najbolj znan in največji je na Križarskem trgu. Spomenik je železen in v gotskem slogu. V podnožju spomenika so alegorični kipi, ki predstavljajo štiri fakultete Karlove univerze in vodilne osebe Karlovega dvora. Spomenik je bil postavljen ob 500-letnici Karlove univerze (1348 - 1848).

Galerije

Galerija - Obrazarna na Praškem gradu

Zbirka umetnin vsebuje preko 400 slik, risb in grafik iz različnih obdobij in del zbirke cesarja Rudolfa z deli Tiziana, Rubensa ter čeških baročnih umetnikov.
Glej tudi [1]

Narodna galerija - Sternbersky palac

Razstavlja evropsko umetnost od antike do konca baroka.
Vhod iz Hradčanske namesty 15.

Narodna galerija - Klaster s. Jiri

Razstavlja manierizem in barok na Češkem.
Vhod iz Jirske namesty 33.

Narodna galerija - Klaster sv. Anezky Česke

Razstavlja zbirko srednjeveške umetnosti na Češkem in v srednji Evropi.
Vhod iz U Milosrdnych 17.

Narodna galerija - Veletržni palac

Ima stalne razstave sodobne umetnosti.
Vhod iz Dukelskych hrdinu 47.
Glej tudi [2]

Strahovski samostan - Strahovska Obrazarna

Bogata slikarska zbirka vsebuje dela iz gotike, baroka in rokokoja do prve polovice 19. stoletja.
Vhod iz Nadvori 1.

Praški dom fotografije - galerija

Nova galerija z bogato zbirko umetniških fotografij.
Vhod iz Venčeslavske namesty 31.
Glej tudi [3]

Mestna galerija Prage - Trojsky zamek

Razstavlja dela čeških slikarjev iz 19. stoletja in kiparjev od 1900 do 1970. leta.
Vhod iz U Trojskeho zamku 1.

Mestna galerija Praga - Bilek Villa

V njej je stalna razstava del kiparja Františka Bileka (1872 - 1941). Bilek je bil eden vodilnih umetnikov simbolizma art-nouveau.
Vhod v Bilek villa.

Gledališča

Narodno gledališče - Narodni divadlo

Deluje v neorenesančni zgradbi iz leta 1868. Gledališki program sestavljajo drame, opere in občasno balet.
Vhod iz Narodni trida 2.
Glej tudi [4]

Gledališče - Stavovske divadlo

Program sestavljajo opere, balet in večkrat drame. Vhod je iz Ovocni trh 1.

Opera in balet

Državna opera Praga - Státní opera Praha

Ima redne predstave oper in baleta.
Vhod iz Legerova 75.
Glej tudi [5]

Laterna Magika

Prireja multimedijske predstave, glasbene, plesne in filmske spektakle. Vstopnice so običajno razprodane za par tednov naprej, zato so rezervacije nujne, saj ima dvorana samo 397 sedežev.
Vhod iz Narodni 4.
Glej tudi [6], za otroške predstave pa [7]

Muzeji

Tehnični muzej - Narodní technické muzeum (NTM)

Je muzej z zelo bogatimi zbirkami s področja astronomije, geodezije, matematike, fizike, kartografije in zbirke številnih drugih uporabnih ved. Stalno postavljene ima razstave iz panog:

- rudarstvo,
- metalurgija,
- merjenje časa,
- transport,
- fotografija in kinematografija,
- akustika,
- astronomija,
- telekomunikacije.

Vhod iz Kostelni 42. Glej tudi [8]

Narodni muzej

Glej tudi [9]

Muzej Alfonza Muhe, glej tudi [10].

Kip W. A. Mozarta pred muzejom v Vili Betramki

Vila Bertramka - Muzej W. A. Mozarta,

Znamenita vila, v kateri je bival Wolfgang Amadeus Mozart. Glej tudi [11]

Naprstek - Muzej neevropskih kultur

Bogate zbirke kultur Afrike, Azije in Amerike.
Glej tudi [12]

Judovski muzej

Prikazuje žalostno usodo Judov v času nacizma v Pragi.
Glej tudi [13].

Muzej igrač

Prikazuje bogato zbirko raznih igrač iz vsega sveta.
Vhod je iz Jirske ulice, glej tudi [14].

Pedagoški muzej J. A. Komenskega

Zbirka o zgodovini pedagogike, tudi naše.
Vhod iz Valdštajnska 20.
Glej tudi [15].

Vojaški in letalski muzej

Postavljen je na več lokacijah, sestavljajo pa ga trije oddelki, vojaško tehnični muzej, letalski muzej in armadni muzej.
Glej tudi [16].

Muzej lepih umetnosti - Kutna Hora

Gostuje v Pragi do rekonstrukcije svojih prostorov, predvidoma do leta 2007.
Vhod je iz Husove ul. 19 in 21, glej tudi [17].

Muzej pop glasbe

Sprehod skozi zgodovino popularne glasbe.
Glej tudi [18].

Muzej farmacije - Muzeum Pharmaceutikal industry - SPOFA

Muzej ima vhod na Husinecka 11a.

Narodni kmetijski muzej

Prikazuje bogate zbirke orodij in priprav za kmetijstvo in prehrambeno industrijo.
Vhod je iz Kostelni 44.

Poštni muzej - Poštovní muzeum Praha

Prikazuje nastanek, razvoj in novejše stanje Pošte na Češkem.
Vhod je iz Nove Mlyny 2.

Muzej pridobivanja plina - Plinarski muzeum

Prikazuje razvoj in pridobivanje mestnega plina v Pragi.
Vhod U plynarny 500.

Glasba

Rudolfinum

To je velika zgradba z velikimi sobanami, v katerih so koncerti manjših glasbenih skupin. Zvrst glasbe je zelo različna, vendar prevladuje klasična glasba, običajno kot spremljava ob otvoritvah različnih razstav. Vhod je iz Alsovo nabrezi 12.

Mestna hiša - Obecni Dum

Koncertna dvorana običajno gosti glasbene predstave klasične glasbe. Vhod je iz Namesti Republiky 5.

Vrtovi in parki

Vrtov in parkov je v Pragi približno 250, če k tem prištevamo tudi manjše, ki so v soseščini starejših palač. Večina teh je postala odprta javnosti šele po letu 1989. Največ vrtov je oblikovanih v baročnem in renesančnem stilu. Najbolj znani so:

Walenštajnski vrt,
Kraljevski vrt, (ustanovljen 1533. leta),
Vrtbski vrt, (baročni vrt iz 1720. leta),
Pruhoniški botanični vrt in park, ki se razprostira na 250 hektarjih zemljišča in ga sestavlja preko 1200 različnih vrst dreves in grmičevja iz raznih koncev sveta.
Letna park se razprostira ob reki, ki rada poplavlja in je pogosto izhodišče ogledov praških parkov.

Šolstvo

Mesto ima razen Karlove univerze še sedem drugih univerz, med drugim tudi Češko tehnološko univerzo, ustanovljeno leta 1707.

Karlova univerza v Pragi (UK) - ustanovljena leta 1348

Na njej deluje 17 fakultet:

Katoliška fakulteta
Evangelična teološka fakulteta
Husitska teološka fakulteta
Faculty of Law
1. medicinska fakulteta
2. medicinska fakulteta
3. medicinska fakulteta
Medicinska fakulteta (Plzeň)
Medicinska fakulteta (Hradec Králové)
Farmacevtska fakulteta Hradec Králové
Filozofska fakulteta
Fakulteta za naravoslovje Glej angleško povezavo- [19]
Matematično-fizikalna fakulteta
Fakulteta Education
Fakulteta socialnih ved
Fakulteta za telesno vzgojo in šport Glej angleško povezavo- [20]
Humanitna fakulteta

Tehnična univerza v Pragi (ČVUT)

Na njej deluje šest fakultet:

Prevoz

Javni prevoz obsega tri proge podzemne železnice, tramvaj in avtobusni prevoz. V mestu je mednarodno letališče Ruzyne, ki je glavno vzletišče češkega letalskega prevoznika CSA.

Mednarodno letališče Ruzyne pri Pragi je sodobno opremljeno. Večina potniškega prometa pa gravitira v geografski prostor severne Evrope in preko Atlantika. Iz statistike prometa v letu 2003 izhaja, da je na Sever potovalo približno 5 milijonov potnikov, na Jug - južna Evropa in Sredozemlje pa le 250.000 potnikov.

Na letališču ima svoja predstavništva 16 letalskih družb, ki vzdržujejo redne letalske linije z Ruzyne, med njimi ni slovenskega prevoznika.

Prebivalstvo skozi čas

1230: približno 3-4,000 prebivalcev

1370: pribl. 40,000

1600: pribl. 60,000 2

1804: 76,000

1837: 105,500

1850: 118,400 (157,200 skupaj s predmestji)

1880: 162,300 (314,400 skupaj s predmestji)

1900: 201,600 (514,300 skupaj s predmestji)

1925: 718,300

1950: 931,500

1980: 1,182,800

1998: 1,193,300

2001: 1,169,100

2003: 1.172.500

Glej tudi

seznam mest na Češkem

Zunanje povezave

Praga je tudi
v Wikislovarju, prostem slovarju.

Wikimedijina zbirka ponuja še več predstavnostnega gradiva o temi:

Praha

Vzpostavljeno iz »http://sl.wikipedia.org/wiki/Praga«

Skrita kategorija: Članki, ki so potrebni čiščenja

More about Praga: khan praga, praga richter, alloggio praga, appartamenti praga, hotel madrid praga, albergo praga, alberghi praga, prag praga prague praha, holiday praga,

This article is from Wikipedia. All text is available under the terms of the GNU Free Documentation License.