Monopol

Article on other languages:

del.icio.us del.icio.us
Digg Digg
Furl Furl
Reddit Reddit
Rojo Rojo
Add to OnlyWire

Monopol je pojem in izraz, ki prihaja iz stare grščine, sestavljata ga dve besedi- μονος -monos- (eno)+ πωλεïν-polein- (prodajam).

Vsebina

Definicija

V ekonomiji monopol predstavlja situacijo na trgu, ko edini ponudnik prodaja blago ali storitev, ki nima nadomestila (naravni monopol), ali ko ponudnika ščitijo pravne omejitve (legalni monopol).

Naravni monopoli nastanejo, ko je ponudnik edini proizvodnik določenega blaga ali lastnik edinega kraja, patenta ali formule, iz katerih proizvodnja izhaja. Tudi v primeru, ko proizvodni stroški upadajo sorazmerno z razvojem postopka, je govora o naravnem monopolu, ker že sama cena blaga (vedno nižja) narekuje prodajo (vedno večjo). Posebna vrsta naravnega monopola je državni monopol, ko država prevzame vso proizvodnjo določenega blaga. V vseh treh slučajih določa končno ceno blaga ali usluge direktno monopolist, torej edini proizvodnik, lastnik vira, država.

Legalni monopol nastane, ko država z zakonom zaščiti določeno proizvodnjo, kar se predvsem doseže z oviranjem proste konkurence (na primer z davki na uvoz ali z oprostitvijo davkov posameznim kategorijam), kar občutno zniža ceno proizvodnje. Končna cena blaga ali usluge je razmerje med ponudbo in povpraševanjem, kjer je ponudba še vedno dovoljena vsem, a povpraševanje se seveda omeji na cenejše blago, kar s časom odpravi konkurenco.

Klasična definicija monopola določa torej samo dva pogoja, edinega ponudnika in nobene alternative. Če je pojem edinega ponudnika na splošno jasen, nastanejo pomisleki pri pojmu alternativnosti. Nadomestilo ali alternativa pomeni blago, s katerim je moč zadostiti splošnemu tržnemu povpraševanju, ne specifičnemu. Na primer tržnemu povpraševanju po Coca Coli se lahko zadosti tudi s ponudbo Kokte; če ni mercedesov, se kupec lahko obrne na Audija. V tem primeru sta Coca Cola in Mercedes specifično povpraševanje določene znamke splošnega blaga (pijače oziroma avtomobila), torej nista monopolista, ker obstaja alternativa. Toda avtoceste in železnice so monopol, saj ni izbire med raznimi avtocestami ali med raznimi vrstami železnic.

V sklopu globalnega gospodarstva je definicija monopola nekoliko drugačna. Teoretična razlika naj bi bila edino med prostim monopolom in prisilnim monopolom. Prosti monopol je idealna posledica kvalitete blaga, ki se je spontano uveljavilo na tržišču samo zaradi svojih boljših lastnosti. Prisilni monopol pa nastane v vseh primerih, ko se blago uveljavi nad konkurenco s kršitvijo pravil svobodnega tržišča. Vendar se ta teorija težko usklaja s praktičnimi primeri (Microsoft), ker prav pravila svobodnega tržišča še niso dokončno določena, na primer v zvezi z reklamo.

Nastanek monopolov

Monopoli nastanejo vedno v gospodarstvu kot rezultat visoke stopnje koncentracije kapitala in centralizacije proizvodnje. Oblikujejo ga finančne oligarhije in finančni kapital. Najvažnejšo vlogo pri ustvarjanju monopola odigrajo združenja, sporazumi in zveze velikih kapitalistov, ki s pretežnim delom proizvodnje ali trgovskega blaga določenega področja gospodarstva države ter večje regije, obvladajo tržišče. Monopoli so tipičen pojav imperializma, zelo hitro so nastajali v zadnji četrtini 19. stoletja in celo 20. stoletje, dosegli so delitev svetovnega tržišča. Na začetku 20. stoletja so popolnoma obvladali gospodarstvo najbolj razvitih kapitalističnih držav, zato so se morale te začeti ukvarjati z raznimi zaščitnimi ukrepi za njihovo razbitje. Dominacijo monopolov v ekonomiki in politiki je pospeševal proces združevanja bančnega in industrijskega kapitala ter ustvarjanje finančnega kapitala z vzpostavitvijo majhne skupine največjih kapitalistov finančnih oligarhov, ti raspolagajo z ogromnimi finančnimi sredstvi s katerimi odločilno vplivajo na vsa področja družbenega življenja. Vzporedno s pojavom in razvojem monopolov se zelo pomembno spremenijo pogoji in oblike konkurence kapitalističnih proizvajalcev ter trgovcev. Z medsebojnimi sporazumi in zvezami si monopolisti prizadevajo odstraniti vsestransko ter neomejeno konkurenco iz obdobja liberalnega kapitalizma. Praktično konkurenca nikoli ne preneha, prenese se na konkurenco znotraj monopola, med monopole ene proizvodne branže, med monopole in tiste zunaj njih ter monopole različnih vej gospodarstva v državi ali širši regiji.

Načini delovanja monopolov

Monopolist ustvari monopol predvsem zaradi monopolnega dobička, ta se ustvari z različnimi monopolnimi sredstvi, z monopolnimi cenami, sporazumi o delitve trga, omejitvijo proizvodnje, dogovori o cenah, patentnimi sporazumi in podobnim. Na ta način lahko zavirajo celoten družbeni razvoj krajev, držav in regij. Povečujejo se družbena nasprotja saj na področjih njihovega delovanja nenehoma nastaja rast cen, blaga in storitev ter rušijo življenski standard prebivalstva, nastopajo motnje v procesu reprodukcije kapitala, neposredni delavci pa so bolj eksploatirani kot bi sicer bili.

Oblike monopolov

Monopoli se organizirajo na razne načine, najpogostejše oblike so trusti, karteli, sindikati-( njihova vloga je v tem da združujejo prodajo blaga vseh udeležencev, včasih pa organizirajo tudi skupno nabavljanje surovin, energije in repromaterialov). Manj poznane oblike so pool, ring, corner, - te oblike so začasne oblike organiziranja monopola. Njihov namen je ustvariti pogoje za zadovoljivo rešitev nekega problema ali naloge, ko je to storjeno pa sporazum preneha delovati. Takšne oblike največkrat uporabljajo pri velikih projektih v transportu.


Zunanje povezave

Vzpostavljeno iz »http://sl.wikipedia.org/wiki/Monopol«

More about Monopol: hotel monopol, hotel monopol frankfurt, ibelo monopol,

This article is from Wikipedia. All text is available under the terms of the GNU Free Documentation License.