Debian

Article in other languages:

**Debian GNU/Linux**

Debian 5.0 »lenny« z namizjem GNOME
Spletna stran:	www.debian.org
Podjetje/ razvijalec:	Projekt Debian
Družina operacijskih sistemov:	GNU/Linux
Dostopnost izvorne kode:	FOSS
Zadnja stabilna izdaja:	5.0 / 14. februar 2009
Podprta okolja:	i386, x86-64, PowerPC, SPARC, DEC Alpha, ARM, MIPS, HPPA, S390, IA-64
Vrsta jedra:	monolitično
Privzeti uporabniški vmesnik:	GNOME, KDE, Xfce ali LXDE
Licenca:	splošno dovoljenje GNU
Stanje:	stabilno

Debian GNU/Linux je ena od distribucij Linuxa, in je prosti operacijski sistem, ki je na voljo brezplačno. Debian uporablja Linuxovo jedro, ki je »srce« operacijskega sistema, vendar večina osnovnih pripomočkov prihaja iz projekta GNU, od tukaj tudi izvira del imena GNU/Linux. Debian GNU/Linux je več, kot samo operacijski sistem. Trenutno distribucija vsebuje preko 23.000 paketov - že urejeno zbirko programov v formatu, ki se samodejno naloži na vaš računalnik. Zbrana je na skupno 31 zgoščenkah, oziroma zapisljivostnih slikah (ali drugih formatih) na strežnikih FTP.

Vsebina

1 Zgodovina
- 1.1 Indeks izdaj
- 1.2 Starejše izdaje
2 Paketi
3 Platforme
4 Splošne lastnosti
5 Distribucije, ki temeljijo na Debianu
6 Glej tudi
7 Opombe in sklici
8 Zunanje povezave

Zgodovina

Distribucija Debian je bila prvič objavljena 16. avgusta 1993. Napisal jo je študent Ian Murdock. Ime Debian izvira iz kombinacije imena njegove žene Debra in njegovega imena Ian. aprila 1996 je Bruce Perens nasledil Iana Murdocka, kot vodjo projekta. Na čelu Debiana je ostal do decembra 1997. Trenutni vodja projekta od aprila 2008 je Steve McIntyre.

Indeks izdaj

stabilna distribucija z imenom »lenny« različica 5.0, izdana 14. februarja 2009 po 22 mesecih priprav.
preskusna distribucija z imenom »squeeze«, ki vsebuje novejše programe in bo prešla v fazo stabilnega sistema, ko bo pripravljena.
nestabilna distribucija z imenom »sid«, kjer se programska oprema še razvija in ne bo nikoli uradno izdana kot CD (sistem si posodabljamo preko interneta).

Starejše izdaje

različica	kodno ime	izdano	platforma	paketi	podpora varnostnega tima	komentar
1.1	buzz	17. junij 1996	1	474	Ne	`dpkg`, ELF tranzicija, Linux 2.0
1.2	rex	12. december 1996	1	848	Ne	-
1.3	bo	5. junij 1997	1	974	Ne	-
2.0	hamm	24. julij 1998	2	~ 1500	Ne	glibc tranzicija, nova platforma: `m68k`
2.1	slink	9. marec 1999	4	~ 2250	Ne	`APT`, new platforma: `alpha`, `sparc`
2.2	potato	15. avgust 2000	6	~ 3900	Ne	Nove platforme: `arm`, `powerpc`
3.0	woody	19. julij 2002	11	~ 8500	Ne	Nove platforme: `hppa`, `ia64`, `mips`, `mipsel`, `s390`
3.1	sarge	6. junij 2005	11	~ 15400	Do aprila 2008.	Modularna inštalacija, pol-uradna `amd64` podpora
4.0	etch	8. april 2007	11	~ 18000	Priblizno leto dni po izidu lenny distribucije, okvirno do oktobra 2009.	Grafična inštalacija, udev tranzicija, modularna X.Org tranzicija, nova platforma: `amd64`, izbrisana platforma: `m68k`
4.0r4	etch	26. julij 2008	11	~ 18000	Priblizno leto dni po izidu lenny distribucije, okvirno do oktobra 2009.	Grafična inštalacija, udev tranzicija, modularna X.Org tranzicija, nova platforma: `amd64`, izbrisana platforma: `m68k`
5.0	lenny	14. februar 2009	12	~ 23000	Približno eno leto po stabilni izdaji.

Kodirna imena za izdajo Debiana, so imena likov iz animiranega filma Toy story. Ime različice 5.0 je posvečeno Thiemu Seuferju, zelo aktivnemu sodelavcu Debiana, predvsem prenosa na arhitekturo MIPS, ki je tragično umrl v avtomobilski nesreči 26. decembra 2008.^[1]

Paketi

Debian 4.0 »etch« z namizjem KDE

Distribucija Debian se od ostalih razlikuje tudi po tem, da ima raznoliko strukturo nalaganja programske opreme. Vsi paketi, ki so vključeni v uradno Debianovo izdajo so prosto programje. To zagotavlja prosto uporabo in dobavo paketov in njihovo kompletno izvorno kodo. Distribucija Debian je, kar je vkjučeno v glavnino »main« sekcijo Debianovega arhiva.

Debian ponuja tudi ostale sekcije paketov, ki ne morejo biti vključeni v glavnino »main« distribucije, zaradi omejenih licenc ali pravnih zadev. Te vsebujejo:

Prispevek »Contrib« - Paketi v tem sklopu so izdani s prosto licenco imetnika, vendar so odvisni od ostale programske opreme, ki ni prosta.
Ne-prosta »Non-Free« - Paketi v tem sklopu so izdani z licenco, ki omejuje uporabo ali distribucijo programske opreme.
Zunaj ZDA glavnina »NON-US/Main« - Paketi v tem sklopu so prosto programje, vendar ne smejo biti preneseni izven meja ZDA.
Zunaj ZDA Ne-prosta »NON-US/Non-Free« - Paketi v tem sklopu so izdani z licenco, ki omejuje uporabo ali distribucijo programske opreme. Ne smejo biti preneseni zunaj meja ZDA, ker vsebujejo kriptografsko zaščiteno programsko opremo in ne smejo biti shranjeni v ZDA, zaradi patentne politike .

Platforme

Debian GNU/Linux teče na 11-ih platformah:

Intel x86/IA-32 »i386«
Intel EM64T/AMD 64 »x86-64«
Motorola/IBM Power PC »PowerPC«
SUN Sparc »SPARC«
HP Alpha »Alpha«
ARM »ARM«
SGI Mips in DEC Mipsel »MIPS«
HP PA-RISC »HPPA«
Intel IA-64 »IA-64«
IBM S/390 »S390«

Splošne lastnosti

Brez grafičnih vmesnikov osnovni OS različice 5.0 na trdem disku zavzame prostor približno 2,5 GB prostora, grafični vmesniki pa se razširijo na dodatnih 3 GB.

Distribucije, ki temeljijo na Debianu

Glej tudi

Opombe in sklici

^ Debian mourns the loss of Thiemo Seufer (v angleščini) (2008-12-19). Pridobljeno dne 2009-04-08.

Zunanje povezave

Inštalacijski priročnik (v angleščini)
Stran za pomoč uporabnikom Debiana (v angleščini)
Slovenski Debian IRC kanal

Linuxove distribucije

Vzpostavljeno iz »http://sl.wikipedia.org/wiki/Debian«

Kategoriji: Linux | Operacijski sistemi

Questions for article: debian lenny, debian työpöytä, estructura de los archivos ubuntu, exim4 ubuntu, 4.0r0 update 4.0r2, ambienti desktop debian 4.0r8, ഉബുണ്ടു, ലിനക്സ്, เดเบียน linux, centos live, debian 3.1r5 download

This article is from Wikipedia. All text is available under the terms of the GNU Free Documentation License.

IHS Europe: Infrared Heating Systems for Home and Business.