Debian

Article in other languages:

Debian GNU/Linux
Debian logo.png
Debian
Debian 5.0 »lenny« z namizjem GNOME
Spletna stran: www.debian.org
Podjetje/
razvijalec:
Projekt Debian
Družina operacijskih
sistemov:
GNU/Linux
Dostopnost
izvorne kode:
FOSS
Zadnja stabilna
izdaja:
5.0 / 14. februar 2009
Podprta okolja: i386, x86-64, PowerPC, SPARC, DEC Alpha, ARM, MIPS, HPPA, S390, IA-64
Vrsta jedra: monolitično
Privzeti uporabniški vmesnik: GNOME, KDE, Xfce ali LXDE
Licenca: splošno dovoljenje GNU
Stanje: stabilno

Debian GNU/Linux je ena od distribucij Linuxa, in je prosti operacijski sistem, ki je na voljo brezplačno. Debian uporablja Linuxovo jedro, ki je »srce« operacijskega sistema, vendar večina osnovnih pripomočkov prihaja iz projekta GNU, od tukaj tudi izvira del imena GNU/Linux. Debian GNU/Linux je več, kot samo operacijski sistem. Trenutno distribucija vsebuje preko 23.000 paketov - že urejeno zbirko programov v formatu, ki se samodejno naloži na vaš računalnik. Zbrana je na skupno 31 zgoščenkah, oziroma zapisljivostnih slikah (ali drugih formatih) na strežnikih FTP.

Vsebina

Zgodovina

Distribucija Debian je bila prvič objavljena 16. avgusta 1993. Napisal jo je študent Ian Murdock. Ime Debian izvira iz kombinacije imena njegove žene Debra in njegovega imena Ian. aprila 1996 je Bruce Perens nasledil Iana Murdocka, kot vodjo projekta. Na čelu Debiana je ostal do decembra 1997. Trenutni vodja projekta od aprila 2008 je Steve McIntyre.

Indeks izdaj

  • stabilna distribucija z imenom »lenny« različica 5.0, izdana 14. februarja 2009 po 22 mesecih priprav.
  • preskusna distribucija z imenom »squeeze«, ki vsebuje novejše programe in bo prešla v fazo stabilnega sistema, ko bo pripravljena.
  • nestabilna distribucija z imenom »sid«, kjer se programska oprema še razvija in ne bo nikoli uradno izdana kot CD (sistem si posodabljamo preko interneta).

Starejše izdaje

različica kodno ime izdano platforma paketi podpora varnostnega tima komentar
1.1 buzz 17. junij 1996 1 474 Ne dpkg, ELF tranzicija, Linux 2.0
1.2 rex 12. december 1996 1 848 Ne -
1.3 bo 5. junij 1997 1 974 Ne -
2.0 hamm 24. julij 1998 2 ~ 1500 Ne glibc tranzicija, nova platforma: m68k
2.1 slink 9. marec 1999 4 ~ 2250 Ne APT, new platforma: alpha, sparc
2.2 potato 15. avgust 2000 6 ~ 3900 Ne Nove platforme: arm, powerpc
3.0 woody 19. julij 2002 11 ~ 8500 Ne Nove platforme: hppa, ia64, mips, mipsel, s390
3.1 sarge 6. junij 2005 11 ~ 15400 Do aprila 2008. Modularna inštalacija, pol-uradna amd64 podpora
4.0 etch 8. april 2007 11 ~ 18000 Priblizno leto dni po izidu lenny distribucije, okvirno do oktobra 2009. Grafična inštalacija, udev tranzicija, modularna X.Org tranzicija, nova platforma: amd64, izbrisana platforma: m68k
4.0r4 etch 26. julij 2008 11 ~ 18000 Priblizno leto dni po izidu lenny distribucije, okvirno do oktobra 2009. Grafična inštalacija, udev tranzicija, modularna X.Org tranzicija, nova platforma: amd64, izbrisana platforma: m68k
5.0 lenny 14. februar 2009 12 ~ 23000 Približno eno leto po stabilni izdaji.

Kodirna imena za izdajo Debiana, so imena likov iz animiranega filma Toy story. Ime različice 5.0 je posvečeno Thiemu Seuferju, zelo aktivnemu sodelavcu Debiana, predvsem prenosa na arhitekturo MIPS, ki je tragično umrl v avtomobilski nesreči 26. decembra 2008.[1]

Paketi

Debian 4.0 »etch« z namizjem KDE

Distribucija Debian se od ostalih razlikuje tudi po tem, da ima raznoliko strukturo nalaganja programske opreme. Vsi paketi, ki so vključeni v uradno Debianovo izdajo so prosto programje. To zagotavlja prosto uporabo in dobavo paketov in njihovo kompletno izvorno kodo. Distribucija Debian je, kar je vkjučeno v glavnino »main« sekcijo Debianovega arhiva.

Debian ponuja tudi ostale sekcije paketov, ki ne morejo biti vključeni v glavnino »main« distribucije, zaradi omejenih licenc ali pravnih zadev. Te vsebujejo:

  • Prispevek »Contrib« - Paketi v tem sklopu so izdani s prosto licenco imetnika, vendar so odvisni od ostale programske opreme, ki ni prosta.
  • Ne-prosta »Non-Free« - Paketi v tem sklopu so izdani z licenco, ki omejuje uporabo ali distribucijo programske opreme.
  • Zunaj ZDA glavnina »NON-US/Main« - Paketi v tem sklopu so prosto programje, vendar ne smejo biti preneseni izven meja ZDA.
  • Zunaj ZDA Ne-prosta »NON-US/Non-Free« - Paketi v tem sklopu so izdani z licenco, ki omejuje uporabo ali distribucijo programske opreme. Ne smejo biti preneseni zunaj meja ZDA, ker vsebujejo kriptografsko zaščiteno programsko opremo in ne smejo biti shranjeni v ZDA, zaradi patentne politike .

Platforme

Debian GNU/Linux teče na 11-ih platformah:

Splošne lastnosti

Brez grafičnih vmesnikov osnovni OS različice 5.0 na trdem disku zavzame prostor približno 2,5 GB prostora, grafični vmesniki pa se razširijo na dodatnih 3 GB.

Distribucije, ki temeljijo na Debianu

Glej tudi

Opombe in sklici

  1. ^ Debian mourns the loss of Thiemo Seufer (v angleščini) (2008-12-19). Pridobljeno dne 2009-04-08.

Zunanje povezave

Questions for article: debian lenny, debian työpöytä, estructura de los archivos ubuntu, exim4 ubuntu, 4.0r0 update 4.0r2, ambienti desktop debian 4.0r8, ഉബുണ്ടു, ലിനക്സ്, เดเบียน linux, centos live, debian 3.1r5 download

This article is from Wikipedia. All text is available under the terms of the GNU Free Documentation License.


IHS Europe: Infrared Heating Systems for Home and Business.