|
Article in other languages:
|
|
|
| Splošno |
| Ime, znak, število |
baker, Cu, 29 |
| Kemijska vrsta |
prehodne kovine |
| Skupina, perioda, blok |
11, 4, d |
| Gostota, trdota |
8920 kg/m3, 3,0 |
| Izgled |
bakren, kovinski
 |
| Lastnosti atoma |
| Atomska teža |
63,536 a. e. m. |
| Polmer atoma (izračunan) |
135 (145) pm |
| Kovalentni polmer |
138 pm |
| van der Waalsov polmer |
140 pm |
| Elektronska konfiguracija |
[Ar]3d104s1 |
| e- na energijski nivo |
2, 8, 18, 1 |
| Oksidacijska stanja (oksid) |
2,1 (rahlo bazičen) |
| Zgradba mreže |
kubična, ploskovno centrirana |
| Fizikalne lastnosti |
| Agregatno stanje |
trdno (__) |
| Tališče |
1357,6 K (1984,3 °F) |
| Vrelišče |
2840 K (4653 °F) |
| Molarna prostornina |
7,11 ×10-6 m3/mol |
| Izparilna toplota |
300,3 kJ/mol |
| Talilna toplota |
13,05 kJ/mol |
| Parni tlak |
0,0505 Pa pri 1358 K |
| Hitrost zvoka |
3570 m/s pri 293,15 K |
| Razne lastnosti |
| Elektronegativnost |
1,9 (Paulingova lestvica) |
| Specifična toplota |
380 J/(kg · K) |
| Električna prevodnost |
59,6 106/(m*ohm) |
| Toplotna prevodnost |
401 W/(m·K) |
| 1. ionizacijski potencial |
745,5 kJ/mol |
| 2. ionizacijski potencial |
1957,9 kJ/mol |
| 3. ionizacijski potencial |
3555 kJ/mol |
| 4. ionizacijski potencial |
5536 kJ/mol |
| Najstabilnejši izotopi |
|
|
Če ni označeno drugače, so
uporabljene enote SI in standardni pogoji. |
Báker je kemijski element, ki ima v periodnem sistemu simbol Cu in atomsko število 29.
Baker je rdečkasta kovina z visoko električno in toplotno prevodnostjo (med čistimi kovinami ima pri sobni temperaturi višjo električno prevodnost le srebro). Baker utegne biti najstarejša kovina v uporabi, saj so našli izdelke iz bakra, ki jih datirajo okoli leta 8700 pr. n. št. Razen tega, da je sestavina različnih rud, najdemo ponekje baker tudi v kovinski obliki (tj. samorodni baker).
V antični Grčiji je bila kovina znana pod imenom chalkos. V rimskih časih je postala znana kot aes Cyprium, saj so jo tako veliko izkopali na Cipru. Iz tega izraza je bila fraza poenostavljena v latinski cuprum, od koder pride tudi kemijski simbol Cu. Slovenski etimološki slovar pravi, da je bil v slovenščino baker prevzet prek hrvaške in srbske bakar, ki so jo prevzeli iz turške besede bakır, staroslovanska beseda za baker je bila mêd (v pomenu rdeča snov), še danes vidna v izrazu medenina za zlitino bakra in cinka.
Uporaba
Baker je koven in mehak, in se široko uporablja v izdelkih, kot so:
- bakrena žica, električni vodniki, električni kabli, valovodi;
- bakrena vodovodna napeljava;
- držala na vratih in drugi hišni inventar;
- kiparstvo: Newyorški Kip svobode, na primer, vsebuje 81,3 ton bakra;
- elektromagneti;
- motorji, še posebej elektromagnetni motorji;
- Wattov parni stroj;
- električni releji, električni razdelilniki in stikala;
- vakuumske cevi, katodne cevi in magnetroni v mikrovalovnih pečicah;
- valovna vodila za mikrovalovno sevanje;
- v zadnjem času narašča raba bakra v integriranih vezjih, kjer zaradi svoje izvrstne prevodnosti nadomešča aluminij;
- kot sestavina kovancev, v novih kovancih centih EU je uporabljena legura imenovana Nordijsko zlato, katera vsebuje 89% bakra, 5% aluminija, 5% cinka in 1% kositra, takšni so tudi slovenski centi.
- v kuhinjski posodi, kot v ponvah;
- večina posrebrenega jedilnega pribora (noži, vilice, žlice) vsebuje nekaj bakra;
- kot sestavina keramičnih loščil
- glasbeni inštrumenti, posebno pihala;
- kot biostatična površina v bolnišnicah in kot zaščita ladij proti naselitvi školjk;
Opombe in reference
Glej tudi
Zunanje povezave
- [spletninaslov 'ime vira']
|Opis= |Vir= |Datum= |Avtor= |Dovoljenje= |Druge različice= }}
Glej tudi
Zunanje povezave
Questions for article: bakerova cysta, fehlingova raztopina
|